vonj duše

Kruh hrana za človeka,…itd, kruh kot duša hrane, osnova preživetja, da pišem o tem sem se odločil zato, ker sem zadnjič sam spekel kruh, bil je manjse velikosti, ampak spekel sem ga.

Lepo mi je uspel, sem bil kr ponosen na svoje sposobnosti, ko se je ohlajal, ko je dišalo po kuhinji mi je skozi glavo prešinila misel, kruh in duša, pogledal sem na kruh kot na abstraktno dobroto, dobroto z dušo, tisto kar je v njem samem, kar je v njem tako dobro, kaj je tisto kar te nasiti.Jesti kruh, ki si ga spekel z ljubeznijo, katerega si lepo gnetel, z občutkom, da je v njem duša, duša ki te nahrani, vonj ki te omamlja, ki v možganih povzroči, da se ga samo nagledaš in si sit, kruh je kot ljubezen.

Vem, da si je danes težko predstavljati, da bi kruh lomili z rokami, ker so za to noži, a se vam ne zdi, da recimo ko zarežeš v kruh, da s tem raniš tisto dušo, ki te hrani, da ga z tezkim jeklenim mrzlim nožem prebodeš in si odrežeš kos, zato sem se odločil da ga bom lomil z rokami, povem vam občutek ki pri tem nastane je fenomenalen, kruh razlomiš, na kose in ga ponudiš, ponudiš ga kot samega, odlomljen kos kruha kateri te nasiti. Ljubezen iščemo tam, kjer jo lahko, pa če je to v kosu kruha, na žalost pa tega nekateri ne vidijo.